Prejšnji mesec je mama Jošta pozvala in vprašala: 'Ana, Jošt lahko reče angleške besede, ampak ali res razume?' To je bilo pravzaprav brilantno vprašanje. Razlika med ponavljanjem besed in dejanskim razumevanjem je veliki. Pokaži ti, kako to razlikuješ.
1. Otrok se zanima za vsebino, ne samo za besede
Če tvoj otrok gleda angleško serijo in se ji res budi zanima kaj se zgodi naprej, je to dober znak. To pomeni, da razume dovolj, da se izgubeš v zgodbi. Ko učenec dela samo za ocene ali pohvale, ni to res. Ko pa se vprašuje, kaj se bo zgodilo v naslednjem poglavju, je his mozeg želi razumeti.
2. Spreminja besede v nove situacije
To je res test. Če reče tutor 'jump' in otrok to pokaže, je to prazno. Ampak če je otrok sam uporabi besedo v novi poveži – 'Poglejmo, kako visoko lahko skačem!' – to pomeni, da je beseda res njegova. Integrirana je v njegov pogovorna repertoarij. Ko učenci čez kakšen čas začnejo tvoriti lastne stavke, ne samo povzemati knjig, vidiš, da je znanje prisotno.
- Reče stvari v svojih besedah, ne samo ponavlja
- Postavlja vprašanja o neznanem besedičku ali pojmu
- Smeje se šalam in kulturnim referencam
- Uporablja stavkovne strukture intuitivno, ne kot pravilo
3. Prenese znanje na nove kontekste
To je fenomen v učenju jezikov: ponavljanje in razumevanje sta različne stvari. Če je otrok nauči, da je 'to make' biti 'narediti', in potem ne more razumeti 'to make sense' (imeti pomen), je problem. Prava razumevanja se vidi, ko se otrok prilagodi. Ko sliši novo besedo z znano besedo in lahko ugane pomen. Ko uporabi slovničko pravilo v popolnoma novi situaciji brez napetosti.
4. Zmanjšuje se potreba po prevodu
Na začetku je prevod smiselna pomoč. A kot napreduje učenec, bi moral prevod postati manj potreben. Če tvoj otrok še vedno sprašuje 'kaj to pomeni' za vsako tretjo besedo, je kje zavora. Toda če vidip, da se sčasoma sporoča angleško, brez da bi moral vse prevajati nazaj v slovenščino, je to znamenje resničnega pojmovanja. V Anderson Prep sledimo tej progresiji – prvo podpiramo s slovenščino, nato jo počasi umaknemo.
5. Čuti naravno nepravilnosti in napake
To je možda najbolj vidno znamenje. Ko je otrok počasi razumel angleščino, začne čutiti, kaj je pravilno in kaj ne. Ni potrebno pravilo – samo intuicija. Boš slišal, kako reče 'I went' namesto da bi si moral zapomniti nepravilni glagol. Ali boš videl, da se mu čini čudno branje 'He go' ker intuitivno ve, da je napačno. To je občutek jezika, in to le tisti, ki res razumejo, imajo.
Zdaj veš, kaj gledati. Ponavljanje je samo prvi korak. Pravo razumevanje je bolj subtilno in globoko. To je tisto, za kar tu pri nas v Trubarjevi cesti 173 delamo – da ne le ponavljaš, ampak resnično razumeš.